93. Zoom Društvo Belis - POMEN IN NAMEN ŽIVLJENJA - Iviliana Bellis, predsednica

6 months ago
17

POMEN IN NAMEN ŽIVLJENJA

Predsednica Društva Belis je prosila Mihaela, naj zapiše nekaj misli na to temo. In tukaj je zapisanih nekaj zvezdic, nekaj misli, ki so se mu ob razmišljanju o pomenu in namenu življenja utrnile:

Življenje je uganka, ki jo človeštvo lovi skozi stoletja. Kaj nas povezuje z neskončnim vesoljem? Je naš obstoj zgolj naključje materije ali skrivnost, ki jo prenaša duša? Pomeni in nameni življenja so večplastni, prepleteni z duhovnimi, materialnimi in vrednostnimi perspektivami. Danes zato želim na pobudo predsednice z vami skupaj raziskovati to dinamično vprašanje, to mrežo, ki razkriva napetost med smislom in nesmislom ter poudariti, kako lahko posameznik ustvarja vrednost tudi v kaosu, v katerem smo se skupaj znašli med to večnostjo in med to čudno praznino.

O tem vprašanju duhovnost morda ponuja najgloblje odgovore na vprašanje življenjskega smisla. Religije, kot so krščanstvo, budizem ali sufizem, vidijo življenje kot pot do transcendence, ki jo imenujejo ljubezen do Boga, lahko tudi nirvana ali združitev z vesoljem. Tukaj se baje najde pomen, namen in odsev večnega – to naj bi bila služba, pravijo, da je to samoizpopolnjevanje ali sprejemanje karme. Viktor Frankl, ki je preživel holokavst, je poudaril, da trpljenje lahko postane vir smisla, pomena in namena življenja, če ga preoblikujemo tako, da trenutno stanje preoblikujemo v moč življenja.

Vendar pa lahko ima duhovnost tudi svojo temno stran v smislu eksistencialistov, kot je Albert Camus, ki je trdil, da je svet brez slehernega smisla in namena. Človek je enostavno vržen v "absurdno" realnost, kjer v iskanju odgovorov naleti na večno tišino vesolja. Camusov Sizif, ki večno kotali ta žalostni kamen, simbolizira borbo in sugerira, da je ves smisel v uporu in v človekovi zavesti, da kljub praznini na koncu vedno izbere dostojanstvo.

Kje je torej pomen in namen življenja? Je to morda izbira med blagom in praznino? Materialni svet namreč ponuja površinske odgovore. Kariero, bogastvo, tehnologijo – vse to nam obljublja srečo. Kapitalizem praznuje življenje kot tekmovanje za uspeh, kjer je namen akumulacija bogastva. Vendar hedonistični tek za materialnim razkriva paradoks v smislu, več ko imamo, hitreje naraščajo želje po še več. Schopenhauer je opozoril, da je materialno zadovoljstvo utrujajoče iskanje, ki pusti duševno praznino oziroma duševno črno luknjo. A materializem ni nujno brezsmiseln. Znanstveni napredek, umetnost ali gradnja družine lahko postanejo trajnejši temelji. Marie Curie je svoje življenje posvetila raziskavam, da bi olajšala človeško trpljenje – materialno delo je postalo most do humanitarnega smisla. Ključ je v ravnovesju, kjer uživanje materije postane osvobajajoče in dobi pomen in smisel v življenju brez zasužnjenjenja.

Sedaj se lahko že vprašamo, kakšna je vrednostna lestvica pomena in namena življenja med kolektivnostjo in individualnostjo? Zavedamo se, da so vrednote moralni kompas, ki oblikuje naš namen in poslanstvo. Nekateri posamezniki živijo za družbeno pravičnost (Gandhi), drugi za pretirano poudarjanje osebne avtentičnosti (primer Nietzschejev Übermensch). Vrednote so skoraj brez izjeme kulturno pogojene. Če zahod poudarja individualizem, vzhod krepi harmonijo s skupnostjo. Kaj izbrati, čemu dati prednost v namenu in poslanstvu? A tudi te vrednote so krhke. Ko se družbene norme spreminjajo (npr. pod vplivom tehnologije), posamezniki doživijo krizo, izgubo ali odvisnot od kopirane identitete. Hannah Arendt je govorila o "banalnosti zla" – kako slepo sledenje sistemom uniči sleherni moralni kompas. Vendar se prav v tem trenutku izbire razkrije moč osebne svobode, ko smisel najdemo v zavestni odgovornosti do sebe in v empati do svojih bližnjih.

Vrnimo se na začetek, v iskanje zaprašene večnosti nesmislov iz katere lahko ustvarimo smisel kaosa. Resnični pomen življenja ni v eni dimenziji, temveč v dialektiki med več resničnostmi. Duhovnost nas spominja na večnost, materializem na udejanjanje, vrednote pa na etiko. Primer dvodimenzionalne rešitve ponazarja slikanje Vincenta van Gogha, kjer se njegova duhovna stiska z voljo slikanja preliva v materijo barv z namenom, da ustvari umetnost, ki navdihuje generacije. Kje je torej ključ vsega? Ključ je integracija. Duhovno (meditacija, molitev), materialno kot orodje (ustvarjanje, deljenje), vrednostno kot smer (solidarnost, rast). Zato lahko mirno rečemo, da je življenje akt ustvarjanja. Namen in pomen življenja ni skrit v zvezdah ali enačbah, temveč je to proces. Kot pravi Rumi: "Ne išči vode. Odžejaj se." Vrednost ni v končnem cilju, temveč v poti – v izbiri, da kljub absurdnosti ljubimo, delamo in sanjamo. Smisel je darilo, ki si ga podarimo sami, vsak dan znova in znova. Bistvo pomena in namena življenja ni v iskanju odgovora na to vprašanje, temveč večno vprašanje, ki nas mora stalno držati v budnem stanju ob zavedanju božje prisotnosti in vseobsegajoče ljubezni.

Hvala predsednici za možnost, s katero sem lahko izrazil svoje misli. Več na to temo pa bo danes povedala sama! Vabljeni k poslušanju.
;=) Mihael

https://preview.mailerlite.io/preview/123379/emails/146389877280212059

Loading comments...