KOMU NAJ ZAUPAM - Ivliana Bellis (#185. Zoom srečanje Društva Belis, 23.11.2024)

Komu naj zaupam?

Živimo v času, ko je meja med resnico in lažjo zabrisana bolj kot kadarkoli prej. V poplavi informacij, ki nas dnevno obkrožajo, se pogosto znajdemo v labirintu protislovij, manipulacij in prikritih interesov. Laž, preoblečena v resnico, se je spremenila v družbeno orodje, s katerim posamezniki in skupine uresničujejo svoje cilje. V takšnem svetu postane vprašanje zaupanja osrednje: komu naj verjamem, ko niti lastne oči in ušesa ne morejo vedno razločiti, kaj je res in kaj ne?

Prvi izziv pri iskanju zaupanja je prepoznavanje motivov, ki vodijo sogovornike. Na vseh ravneh – od medijev in politikov do sosedov in prijateljev – so zgodbe pogosto prikrojene tako, da ustrezajo določenim interesom. Politiki laž uporabljajo kot orodje za krepitev moči, podjetja jo zavijejo v marketinške slogane, ljudje v vsakdanjem življenju pa jo morda uporabljajo iz strahu, sramu ali želje po pripadnosti. Ko to razumemo, ugotovimo, da zaupanje ni le stvar naivnosti, ampak globoke presoje.

A v tej negotovosti je na voljo drugačen vir zaupanja – duhovni vidik, ki presega človeško omejenost. Jezus Kristus je dejal: "Jaz sem pot, resnica in življenje." (Jn 14,6). Njegove besede so večne in neomajne. Čeprav se svet spreminja in pogosto propada pod težo laži, ostaja Kristusova resnica svetilnik, ki vodi tiste, ki so pripravljeni zaupati Njemu. Vera ni beg od resničnosti, ampak iskanje resnice, ki presega človeško zmotljivost. V veri najdemo moč, da premagamo laži, ker nas notranje preoblikuje in nam pomaga, da sami postanemo nosilci resnice.

Latinski pregovor pravi: "Veritas vos liberabit" – "Resnica vas bo osvobodila." Prav ta modrost nas uči, da resnica ni breme, temveč svoboda, ki jo človek doseže, ko se odmakne od iluzij in laži. Da bi našli resnico, pa moramo biti pripravljeni na ponižnost, na odprtost srca in duha, saj laž pogosto obljublja udobje, medtem ko resnica zahteva pogum.

Tudi v sodobnem svetu, polnem dvomov, velja stara modrost: "Fiat lux" – "Naj bo svetloba." Ta svetloba ni zgolj fizična, ampak simbolizira notranjo razsvetlitev, ki vodi človeka k resnici. Vera, razumevanje in kritično mišljenje so trije stebri, ki gradijo mostove zaupanja.

Nagovor društva članom v tem duhu pomeni povabilo k ponovnemu premisleku: komu bomo zaupali? Če si sami prizadevamo za resnicoljubnost, smo sposobni prepoznati resnico tudi pri drugih. Če pa svoj temelj zgradimo na veri v Boga, ki je vir večne resnice, bomo lažje prenašali preizkušnje, ki jih prinaša sodobni svet.

Komu zaupati? Najprej Bogu, nato sebi – če živimo pošteno in v skladu z vrednotami. Nato ljudem, ki svojo resnico izkazujejo z dejanji in ne z besedami. Naša naloga pa je, da postanemo svetilniki zaupanja in nosilci resnice, ki preživi vse nevihte časa. Z vero, ljubeznijo in modrostjo se lahko tudi v času laži oklepamo večnega: Boga, ki je pot, resnica in življenje.