#38. Torkov Večer - OZAVEŠČENOST PREBIVALSTVA IN STRATEGIJE LOKALNIH INTERESOV

#38. Torkov Večer
Pomen republiške demokracije

OZAVEŠČENOST PREBIVALSTVA
IN STRATEGIJE LOKALNIH INTERESOV

Člen 1 v Ustavi pravi: Slovenija je demokratična republika.

Republiška demokracija predstavlja sistem vladavine, kjer ljudje posredno ali neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje. Temelji na načelih svobode, enakosti in vladavine prava, s poudarkom na aktivni participaciji prebivalstva v političnih procesih.

Politična demokracija v Sloveniji ne bi smela imeti mesta. Ta strankarska, politično samovoljna, lažniva in parcialna demokracija, polna sebičnih interesov, nam vlada preko državne uprave z njihovimi pravili - mimo ustave! Izjava izraža globoko nezadovoljstvo s trenutnim političnim stanjem v Sloveniji. Da bi konstruktivno obravnavali to vprašanje, je pomembno razumeti več ključnih vidikov politične demokracije v Sloveniji.

V Sloveniji, kot v večini modernih držav, je politična demokracija podstavljena in predstavljena ljudstvu temeljni kamen političnega sistema. Vendar pa so vedno glasnejši pozivi k preoblikovanju te ureditve nazaj k ustavni. Politična demokracija, ki bi morala delovati v skladu s pravili ustave in služiti ljudstvu, je postala izkrivljena različica same sebe. Strankarska politika, zaznamovana s sebičnimi interesi, lažmi in manipulacijami, vlada mimo ustave in škoduje naši družbi. To stanje zahteva resen premislek o tem, ali bi republiška ureditev bolje služila našemu narodu. Ustava Republike Slovenije je najvišji pravni akt, ki zagotavlja pravice in svoboščine državljanov ter določa delovanje političnih in pravosodnih institucij. Vse zakonodajne in izvršilne odločitve morajo biti v skladu z ustavo. Vendar pa je v praksi velikokrat drugače. Vlada, ki deluje mimo ustave, je resen problem. Kadar vidimo, da vlada sprejema odločitve, ki niso v skladu z ustavnimi določili, je ključnega pomena, da to obravnavamo preko ustreznih pravnih mehanizmov. Čeprav lahko posamezniki in organizacije vložijo ustavne pritožbe, je učinkovitost tega sistema vprašljiva, kadar so pravosodne institucije same podvržene političnim pritiskom.

Pravni sistem bi moral delovati kot branik pred zlorabo oblasti. Če obstajajo dokazi, da vlada deluje protiustavno, lahko posamezniki ali organizacije vložijo ustavne pritožbe na Ustavno sodišče. Ustavno sodišče ima pooblastilo, da razveljavi zakone ali odločitve, ki niso skladne z ustavo. Vendar pa se mnogi sprašujejo, ali so pravosodni organi dovolj neodvisni, da bi lahko učinkovito nadzirali delovanje vlade in ščitili pravice državljanov. Teoretično imajo državljani v demokratičnih sistemih pravico izbrati svoje predstavnike na rednih volitvah. Če je vlada neučinkovita ali deluje nezakonito, imajo volivci možnost, da jo zamenjajo na naslednjih volitvah. Vendar pa je v praksi ta možnost pogosto omejena zaradi manipulacij z volilnim sistemom, medijske pristranskosti in drugih oblik vpliva, ki zmanjšujejo resnično izbiro volivcev.

Neodvisni mediji in civilna družba imajo ključno vlogo pri nadzoru nad delovanjem vlade. Pritiski na medije in poskusi utišanja kritikov so zaskrbljujoči znaki, ki jih je treba obravnavati z vidika zaščite demokratičnih vrednot. Kadar so mediji pod nadzorom političnih interesov, je javnost prikrajšana za objektivne informacije, ki so potrebne za oblikovanje informiranih mnenj in odločitev.

Slovenija je članica Evropske unije in Sveta Evrope, kar pomeni, da mora spoštovati določene demokratične standarde in človekove pravice. Mednarodne organizacije lahko igrajo vlogo pri nadzoru nad spoštovanjem teh standardov in zagotavljanju pomoči, če pride do kršitev. Vendar pa je vprašljivo, ali imajo te organizacije dovolj vpliva, da bi resnično preprečile zlorabe oblasti v posameznih državah članicah. Aktivna udeležba državljanov na volitvah in v političnem procesu je ključnega pomena. Vendar pa moramo iti dlje od tega. Potrebno je okrepiti neodvisnost institucij, kot so sodstvo, mediji in protikorupcijske komisije. Zagotavljanje njihove neodvisnosti in financiranja je bistveno za demokratično delovanje. Poleg tega je pomembno izobraževanje in ozaveščanje državljanov o demokratičnih vrednotah, ustavnih pravicah in dolžnostih. Mednarodno sodelovanje z organizacijami, ki skrbijo za varstvo človekovih pravic, je prav tako ključno.

Republiška Demokracija

Ponovna ustavno določena republiška ureditev bi lahko bila rešitev za nekatere težave, s katerimi se sooča samovoljna politična demokracija v Sloveniji. V okviru republiške demokracije je ključnega pomena ozaveščenost prebivalstva. Državljani morajo imeti dostop do informacij o delovanju vlade, o sprejemanju odločitev in o vprašanjih, ki vplivajo na njihovo skupnost. Prav tako morajo biti opremljeni z znanjem in veščinami, potrebnimi za kritično presojo informacij in aktivno sodelovanje v družbenem in političnem življenju.

Da bi se zagotovila aktivna participacija prebivalstva, je potrebno vzpostaviti učinkovite mehanizme odločanja v skupnosti. To vključuje redne in svobodne volitve, javne razprave, referendume, peticije in podporo civilni družbi. Vzpostavitev teh mehanizmov je bistveno za krepitev demokratične kulture in za zagotavljanje, da glas prebivalstva resnično šteje. Republiška demokracija ponuja številne prednosti, vključno z večjo svobodo in enakostjo, boljšo zastopanostjo, učinkovitejšim reševanjem problemov in trajnostnim razvojem. Sodelovanje različnih interesnih skupin privede do bolj premišljenih in sprejemljivih rešitev problemov. Demokratične družbe so običajno bolj stabilne in odporne na krize, saj temeljijo na sodelovanju in konsenzu.

Kljub svojim prednostim se republiška demokracija sooča tudi z nekaterimi izzivi, kot so apatija prebivalstva, vpliv interesnih skupin, korupcija in širjenje dezinformacij. Kompleksnost sodobnih problemov, vzpon populističnih gibanj in vpliv novih tehnologij dodatno otežujejo delovanje republiške demokracije. Za krepitev republiške demokracije je potrebno izboljšati izobraževalne sisteme, spodbujati aktivno državljanstvo, krepiti neodvisne institucije, vzpostaviti visoke etične standarde v politiki, boj proti dezinformacijam in urejanje novih tehnologij. Republiška demokracija temelji na svobodi, enakosti in vladavini prava. Njeno ohranjanje in krepitev zahteva nenehno prizadevanje za ozaveščanje prebivalstva, krepitev civilne družbe, spodbujanje aktivnega državljanstva in zagotavljanje delovanja demokratičnih institucij.

Republiška demokracija je dragocen sistem vladavine, ki temelji na svobodi, enakosti in vladavini prava. Sooča se s številnimi izzivi, ki jih je potrebno aktivno spremljati in budno nadzorovati, sicer lahko pristanemo v fašizmu in diktaturi. Zaradi ležernosti ljudi danes nismo več daleč od popolne diktature. Svobode je ostalo le še toliko, kolikor se ljudje ne zavedajo, da so pod nenehnim nadzorom povsod in vedno. Le s skupnimi močmi lahko ustvarimo bolj pravično, svobodno in demokratično družbo.

__________
Dodatni viri:
• https://european-union.europa.eu/index_en - Informacije o delovanju Evropske unije in o vlogi demokracije v njej
• https://en.wikipedia.org/wiki/Council_of_Europe - Informacije o delovanju Sveta Evrope in o varstvu človekovih pravic in demokracije
• https://democracyinternational.com/ - Spletna stran organizacije Democracy International