Propaganda - oblikovanje soglasja, francoska dokumentarna oddaja (SLO)

PROPAGANDA IN OBLIKOVANJE SOGLASJA: KAKO SE MANIPULIRA MNOŽICE
1. Uvod: Svet, nasičen s sporočili
Vsak dan nas bombardirajo s tisoči sporočil – reklame, politične kampanje, družbena omrežja, novice. Njihov cilj ni le informiranje, temveč usmerjanje naših odločitev: kaj kupiti, koga voliti, katerim idejam slediti.
A kako je ta sistem nastal? Kdo je oblikoval tehnike masovne manipulacije?
Odgovor leži v rojstvu sodobne propagande in javnih odnosov (PR), ki so jih zasnovali elitni misleci z enim ciljem: nadzorovati množice brez uporabe sile.
2. Edward Bernays in rojstvo "inženiringa soglasja"
Eden ključnih mož, ki je izumil sodobne tehnike propagande, je bil Edward Bernays.
Bernays je bil nečak Sigmunda Freuda, zato je močno uporabljal psihološke principe za vplivanje na množice.
Prepričan je bil, da so množice neracionalne in vodljive ter da jih je treba usmerjati s simboli, emocijami in instinkti.
Namesto brutalne represije, ki so jo uporabljali avtoritarni režimi, so zahodne demokracije razvile sofisticirano obliko nadzora: propagando preoblečeno v "javno mnenje".
To je bil rojstni trenutek "inženiringa soglasja" (Manufacturing Consent), kjer ljudje sami "prostovoljno" sprejmejo tisto, kar elita želi.
3. Prvi veliki test: Ameriška propaganda v 1. svetovni vojni
V letih 1916-1917 je bil ameriški predsednik Woodrow Wilson pod pritiskom, da se pridruži vojni.
Američani niso želeli vstopiti v evropski konflikt, Wilson pa jih je moral prepričati, da je vojna "boj za demokracijo".
Ustvarili so prvo veliko propagandno mašinerijo – Creelova komisija.
Povezali so PR strokovnjake, novinarje, oglaševalce in zvezdnike, da so ustvarili vtis, da je vojna moralna dolžnost vsakega Američana.
Poudarjali so čustvena in simbolična sporočila:
Nemci so bili predstavljeni kot krvoločni huni, ki morijo otroke.
Hollywood in znane osebnosti so postali orodje propagande.
Vsakodnevni govorci so po vsej državi na kratko razlagali, zakaj je vojna nujna.
Rezultat? Američani so v enem letu iz pacifistov postali goreči podporniki vojne.
4. Kapitalisti prepoznajo moč propagande
Po vojni so elite, kot so Rockefeller, Carnegie, JP Morgan, ugotovile:
Če lahko propagando uporabijo za prepričevanje ljudi v vojno, jo lahko uporabijo tudi za zaščito kapitalističnega sistema.
V tistem času so bile ZDA pretresene s stavkami in uporom delavskega razreda.
Namesto da bi izboljšali razmere za delavce, so korporacije začele uporabljati propagandne tehnike za uničenje socialnih gibanj.
Bernays je predstavil novo idejo: kapitalizem je mogoče prodati kot "ameriški sen".
5. Kako so Američane spremenili v potrošnike?
Bernays je ugotovil, da morajo ljudi spremeniti iz državljanov v potrošnike.
https://rumble.com/v5vju5z-consumed-inside-the-belly-of...
Nakupovanje ne sme biti več vprašanje potrebe, ampak želje.
Uporabili so tehniko "mnenjskih voditeljev" (opinion leaders) – zdravniki, znanstveniki in slavni ljudje so postali orodje propagande.
PR je ustvaril umetne "tradicionalne vrednote", ki v resnici niso obstajale, npr.:
Zajtrk z jajci in slanino (kampanja za prodajo več slanine).
Cigarete za ženske kot "simbol svobode" (Torches of Freedom).
Vse to so bile zelo premišljene kampanje, ki so manipulirale podzavest ljudi.
6. Medijska manipulacija in propagandne vojne
Bernays je spoznal, da je za učinkovit nadzor ljudi potrebno nadzorovati medije.
Vsak disident je bil označen za sovražnika – pri Guatemalskem državnem udaru leta 1954 je Bernays demoniziral predsednika Arbenza kot "komunistično grožnjo", čeprav to ni bil.
ZDA so kasneje uporabile enako taktiko v Vietnamu, Iraku in drugod, kjer so vedno ustvarili "sovražnika", ki ga je treba odstraniti.
7. Oblikovanje soglasja kot osnova demokracije
Walter Lippmann (Bernaysov sodobnik) je trdil, da morajo družbo voditi "odgovorni možje", ki so zaščiteni pred "neumnostjo množic".
Namesto prisile je propagando opisal kot "mehko obliko nadzora", kjer ljudje mislijo, da sami sprejemajo odločitve, čeprav so manipulirani.
Bernays je PR preimenoval iz "propagande" v "javni odnosi", da bi koncept postal bolj sprejemljiv.
8. Uporaba propagande v moderni družbi
Vse politične kampanje so danes zasnovane na teh načelih.
Novice niso več objektivne, ampak so orodje oblikovanja javnega mnenja.
Družbena omrežja so nova oblika propagande, ki je še bolj subtilna in ciljna.
Primeri:
Vojna v Ukrajini → "Boj za demokracijo", medtem ko je v ozadju geopolitična igra.
Covid ukrepi → Čustvena manipulacija, da bi ljudje sprejeli omejitve svobode.
Zeleni prehod → Korporacije prepričujejo množice, da je nakup električnih avtomobilov "etična dolžnost", čeprav je industrija umazana.
9. Zaključek: Kdo nadzoruje tvoje misli?
Propaganda je danes močnejša kot kadar koli prej.
Večina ljudi se ne zaveda, kako močno so njihova mnenja oblikovana.
Več kot 100 let je propagandni sistem nevidno, a učinkovito usmerjal množice.
Tisti, ki nadzorujejo informacije, nadzorujejo realnost.
💡 Ključno vprašanje: Ali si sposoben misliti izven propagandnega okvira?
💡 Ali si sposoben prepoznati manipulacijo in postati avtonomen v razmišljanju?
https://rumble.com/v4ezebl-state-of-mind-the-psychology...
Če se množice ne zbudijo, ostanejo ujetniki elite, ki jih vodi v smer, ki ji služi – ne pa ljudem samim.

Kako obvladovati in voditi množice v demokratični ureditvi? Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom pokaže, kako so mnenjski vodje v ZDA razvili orodje prepričevanja prebivalstva, da bi to privolilo v vstop v prvo svetovno vojno, in kako jim je v manj kot 50 letih uspelo razviti eno najbolj prodornih strok našega časa – odnose z javnostmi.

PROPAGANDA, LA FABRIQUE DU CONSENTEMENT / PROPAGANDA - THE MANUFACTURE OF CONSENT / Francija / 2017 / Režija: Jimmy Leipold

https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174663246?fbclid=IwAR3BGYPdb0WUY9A3THm7Qa5ga-MJ5R1VooCjFgwm-4S2yvCgTBO7AWsLMIY