KOGNITIVNO VOJSKOVANJE - Vojna za našo glavo in naše srce (Cognitive Warfare)

9 months ago
126

Mihael Bellis
Več o tem na tej povezavi: https://preview.mailerlite.io/preview/123379/emails/101975997677569579

VDOR V GLAVO IN MOŽGANE POSAMEZNIKOV
TER OSVAJANJE SRC SKUPIN, POLITIKOV IN
CELOTNIH NACIJ

Strokovna področja v nocojšnjem diskurzu kognitivnega vojskovanja in človeškega inženiringa bodo poleg deregulirane globalizacije vključevala: politiko, ekonomijo, sociologijo, podnebne spremembe, finance, kriminologijo, kibernetsko varnost, kvantno računalništvo, virtualno resničnost, psihologijo, nevroznanost, inteligenco, informacije, napovedi, znanstveno fantastiko, Kitajsko in Rusijo.

Demokracija se ne obravnava več kot končna oblika vladanja, hkrati pa velja, da se red in avtoritarizem bolje spopadata z nevarnostmi dereguliranega sveta danes in mnogo bolj v bližnji prihodnosti. Avtoritarni sistemi se zaradi dokazanih tehnoloških uspehov obravnavajo kot »izvedljiva alternativa«; družbo tako držijo v tesnem primežu prek družbenega nadzora, medtem, ko se demokracije zdijo šibke po zasnovi. Visoko nacionalne države bi lahko v prihodnosti postale bolj avtoritarne, vsaj tako kažejo raziskave. Za nezaupanje v učinkovitost mednarodnih institucij je značilna globalna izguba verodostojnosti v sedanjih institucijah, z vse manjšo vero v svetovni red in njegov sistem, sčasoma z izgubo zaupanja javnosti v mednarodne oziroma v multinacionalne institucije.

Prebivalstvo dvomi in bo dvomilo o namenu in obstoju mednarodnih organizacij, če bodo te organizacije zaznane kot neučinkovite. Propadanje mednarodnih organizacij in stres na njih lahko privede do preoblikovanja zavezništev in povsem novih organizacij. Paradoksalno se zdi, da izguba zaupanja v mednarodne institucije ne koristi državam, temveč številnim novim akterjem, zlasti na gospodarskem področju kot so mega tehnološka podjetja Google, Amazon, Facebook, Apple… Država se sooča s številnimi izzivi glede svoje moči oziroma nemoči zaradi populističnih in avtokratskih gibanj bodisi zaradi korupcije na najvišjih ravneh poslovnega in političnega vodstva. In ta erozija moči se bo verjetno nadaljevala vse do leta 2040, kot je to zapisano v dokumentu: Warfahting 2030, projekt, kako bo moral NATO v prihodnosti tekmovati proti sinicizacji sveta, kar pomeni proti vplivu in moči Kitajske na vseh področjih. Zato si bomo nocoj pogledali, kako zvajajo prihodnjo analizo operacijskega okolja, ne le za boj proti sinicizaciji marveč tudi znotraj NATO članic proti prebivalstvu za pridobivanje prebivalstva s pomočjo kognitivnega vojskovanja.

Kognitivna vojna je vojna ideologij, ki si prizadeva spodkopati zaupanje. Znanstveniki so ugotovili, da je zaupanje temelj vsake družbe.

_____________________________

OHRANI SVOJ RAZUM - DA GA NE PREVZAMEJO

TRENUTNO JE SHEKANA CELOTNA POLITIKA, PODSISTEMI, MEDIJI, ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO - SKRATKA - CELOTNA DRŽAVA Z VEČINO DRŽAVLJANOV. SLOVENIJA JE MAJHNA. KOT TAKŠNA JE IDEALNA ZA POSKUSNO TESTIRANJE KOGNITIVNEGA VOJSKOVANJA.
IN TOČNO TO SE DOGAJA!
_____________________________

Oblikovalci politik NISO sposobni nadzorovati ali ustvariti zakonov, s katerimi bi omejili brutalne posledice prevzemanja človeških umov. Upoštevajte, da je močna želja oblikovalcev politike, ki ustvarjajo trenutno družbeno stanje, MODEL KOGNITIVNE VOJNE. (Vzemimo primer večkratnega spreminjanja ustave, masovnega spreminjanja zakonov, ustvarjanje novih zakonodajnih aktov na novih področjih, propaganda, podtikanja, dezinformacije, ki jih producirajo uradne ustane naše države, skrivanje pravih informacij, dalje, blokiranje etičnih pravnikov, duhovnikov, zdravnikov in znanstvenikov ter drugih pametnih in vplivnih posameznikov …)

Militarizacija znanosti o možganih - Možgani so bojno polje 21. Stoletja!

Kot je zapisano v dokumentu Warfighting 2040, se je narava vojskovanja spremenila. Večina trenutnih konfliktov ostaja pod pragom tradicionalno sprejete definicije vojskovanja, vendar so se pojavile nove oblike vojskovanja, kot je kognitivno vojskovanje (CW), medtem ko se človeški um zdaj obravnava kot nova domena vojne.

Cilj je napad na zaupanje

Kognitivna vojna zasleduje cilj spodkopavanja zaupanja (zaupanje javnosti v volilne procese, zaupanje v institucije, zaveznike, politike, društva, posameznike, zdravnike, aktiviste, ki ne sprejemajo nove realnosti ...), zato posameznik postane orožje, cilj pa ni napad na to, kar posamezniki mislijo, temveč na način, kako misliti. Tak pristop ima potencial spremeniti in porušiti celotno družbeno pogodbo, ki dejansko podpira družbe in jim omogoča lažje in lepše življenje.

Zakaj rušijo družbeno pogodbe s preprogramiranimi posamezniki prek različnih sredstev, vključno s propagando, dezinformacijami, lobiranjem, protesti, izgubo zaupanja in drugimi oblikami vpliva? Nasprotnikom je lažje in ceneje spodkopati zaupanje v naše lastne sisteme, kot pa napadati naša mesta, električna omrežja, tovarne, pomembne objekte ali vojaške baze. V kontekstu družbene pogodbe se te operativne in povsem realne grožnje običajno pojavljajo zaradi političnih, gospodarskih, socialnih ali kulturnih razlogov z namenom doseči zastavljene cilje (Agenda 2030) po vsaki ceni.

»Zmaga bo opredeljena bolj v smislu zajemanja psihokulturnega kot geografskega vzpona. Razumevanje in empatija bosta pomembna orožja v vojni.«

Razumevanje, ki ga kažemo do drugih, je ključnega pomena za reševanje sporov. Ko si prizadevamo razumeti razloge, motivacijo in stališča druge strani, lahko najdemo skupne točke in se odprti za konstruktivni dialog. To se lahko uporabi tako v mednarodnih odnosih kot tudi na osebni ravni.

Empatija pa je še globlji koncept, ki vključuje sposobnost postavljanja sebe v čevlje drugega in občutenje njihovih čustev in stisk. V vojni in konfliktih empatija omogoča človeški stik in razumevanje trpljenja, ki ga doživljajo druge strani. Empatija lahko pomaga zmanjšati sovraštvo, nasilje in konflikte.

Pomembno pa je tudi omeniti, da včasih v vojni, kjer gre za preživetje in zaščito, lahko razumevanje in empatija postaneta izjemno težki nalogi. Kljub temu je prav v takih okoliščinah morda še pomembneje, da se zavzemamo za te vrednote, saj lahko pomagajo zmanjšati nepotrebno trpljenje in konflikte.

Torej, da. Razumevanje in empatija sta pomembni orožji! Toda to sta orožji, ki ne povzročata škode, temveč lahko gradita mostove med ljudmi ali pa mostove rušita. Upam, da se bomo vedno trudili za prej za vrednoto grajenja mostu, kot za škodo in rušenje.

Primer Kitajske

Kitajska je kognitivno področje operacij opredelila kot bojno polje za izvajanje ideološkega prodora (...), katerega cilj je uničenje morale in kohezije vojakov ter oblikovanje ali dekonstrukcija operativnih zmogljivosti.

Loading comments...