Don't Look UP ali Ne Gelj GOR - SVETOVNO ZAVAJANJE HOLLYWOODA

Don't Look UP - Ne glej v nebo!
Lahko bi tudi rekli, ne glej gor in če ne gledam gor, zagotovo gledam dol. (Don’t Look Up)

Ne glejte v nebo, ne iščite zgoraj, ker imate vse v svojih telefonih!

Pametni telefon je ključni del pripovedi v Ne iščite zgoraj. BASH je ime korporacije (podobno kot Apple, Samsung, Microsoft) je telekomunikacijsko in veliko računalniško in podatkovno podjetje, ki je na koncu odgovorno za uničenje Zemlje. Na koncu, že po tekočih napisih in koncu filma, se pokaže vmes še filmski insert, in prva stvar, ki jo naredi Jason, ko misli, da je zadnji človek na Zemlji je, da odpre svoj telefon za objavo nove zgodbo preko družbenih omrežjih, ki zaradi totalne katastrofe ne delujejo več.

Orleanova kampanja z glavnim igralcem, ki je Glasnik miru Združenih narodov za podnebne spremembe človeštva in dobitnik kristalne nagrade Svetovnega Gospodarskega Foruma Leonardom DiCapriem v filmu »Ne glej gor« ni samo ignoriranje kometa Dibiasky. (Dibi - je otroško ime za nekoga, ki ni pozoren in ga vedno prevarajo. Dibi je nor. v Arabščini pomeni "zlato tkivo". Če postavimo v kontekst, norci so zlato! Besedo, ki predstavlja priimek doktorantke gospe Dibiasky bi lahko prevedli tudi kot 'Zlato Nebo', ker s kometom prinaša redko vrsto rude, s katero želi lastnik telekoma in predsednik ZDA obogateti, kot bomo videli v zgodbi.

Gledalcu je dobesedno dan ukaz, naj ne dvigne pogleda s svojega telefona, kajti zakaj bi, ko pa je vse, kar potrebuje, tam, v telefonu! To je ključni vidik, zakaj je 'Ne glej gor' morda McKayev najboljši film.

S telefoni je lažje ignorirati velikanski komet, ki je namenjen naravnost proti Zemlji, kar je metafora ne le za podnebne spremembe, ampak tudi za vsako bližajočo se katastrofo ali nerešeno politično realnost. Kate istočasno uporablja aplikacijo za dieto, da spremlja, kdaj bo udaril komet Dibiasky. Skratka, pametnim telefonom ni mogoče ubežati. In na koncu naša vse večja odvisnost od teh naprav omogoča dejanja milijarderjev, ki so v zgodovini delali le za dobiček namesto človeških življenj.

Kate Dibiasky (ki jo igra Jennifer Lawrence), študentka astronomije, in njen profesor dr. Randall Mindy (Leonardo DiCaprio) odkrijeta osupljiv komet ubijalec, ki kroži znotraj sončnega sistema. Težava je, da je na poti Zemlja v katero bo skoraj zagotovo trčil.

Druga težava, ki se transparentno pokaže skozi zgodbo je, da to nikogar pravzaprav ne zanima. Izkaže se, da je opozarjanje človeštva na prihajajočega morilca planetov velikosti Mount Everesta neprijetno in ni prava tema pogovorov sodobne družbe. S pomočjo dr. Oglethorpa (Rob Morgan) se Kate in Randall odpravita na medijsko turnejo, ki ju popelje iz pisarne brezbrižne predsednice ZDA Orleane (ki jo igra Meryl Streep) in njenega podlibnega sina, ki je vodja osebja Jason (igra ga Jonah Hill).

Za valove TV oddaje 'The Daily Rip', ki v filmu predstavlja živahno komično jutranjo oddajo in jo vodita Brie (Cate Blanchett) in Jack (Tyler Perry), se izkaže vsa puhlost medijskega poročanja. Vse, kar jih zanima je gledanost in zaslužek. Le šest mesecev do uničenja Zemlje se izkaže, da je upravljanje 24-urnega cikla novic in pridobivanje pozornosti javnosti, ki je obsedena z družbenimi omrežji, šokantno komično – in kaj bi bilo potrebno, da bi svet samo malo pogledal navzgor in ne bi stalno buljil v telefone?

Don’t Look Up – Želimo, da vas zagrabi panika, je pravzaprav film o tem, kako se človeštvo (ne) sooča z okoljsko krizo. O tem, kako katastrofalne napovedi znanstvenikov ne dopuščajo dvoma, po drugi strani pa je dvomov v družbi vse več.

Si predstavljate, da bi lahko znanstveniki natančno izračunali, čez koliko časa bo zaradi globalnega segrevanja za življenje človeka primerna le še recimo petina planeta? Kaj menite – bi bili zaradi tega kaj bolj uspešni v spopadanju s podnebno krizo? Bi sodelovanje in solidarnost prevladala nad egoizmom in pohlepom?

V McKayjevi satiri namreč astrofizičarka Kate Dibiasky (Jennifer Lawrence) in Randall Mindy (Leonardo DiCaprio) storita prav to. Odkrijeta komet, ki leti neposredno proti Zemlji, nato pa izračunata, da je čas prihoda čez natanko šest mesecev in 14 dni. Finta je v tem, da je zadeva velika kot Mount Everest, prognoza pa zato podobna tisti, ki je doletela dinozavre, to je vsesplošno uničenje.

A ker Don't Look Up v resnici ni film o tem, kako bi se človeštvo spopadlo z eksistenčno grožnjo, pač pa, kako se dejansko spopada z eksistenčno grožnjo, se zgodi natanko - nič. Politika oba znanstvenika odpika, ljudje se jima posmehujejo, medije pa bolj kot konec sveta zanimajo rumene novice in gledanost. Če je bil Armageddon 20. stoletja v režiji Michaela Bayja akcijska melodrama, je Armageddon 21. stoletja v režiji McKayja družbenopolitična farsa.

"Stoodstotno bomo jebeno umrli," se po seriji neodzivov na televiziji zlomi astrofizičarka Dibiaskyjeva. Poglejte jo, histerično žensko, pozabila je vzeti pomirjevalo, slišimo. Saj res – okoljevarstveniki so verniki in sektaši, ki po nepotrebnem paničarijo. Maliki ekosocialistov – če vprašate na sončni strani Alp. Saj se pomnite, globalno segrevanje je nateg kulturnih marksistov, dokaz za to pa tri metre snega na Kredarici. Tudi v filmu vidimo polno skeptikov, ki se jim žvižga za znanstveni konsenz. Če jih niso ganile suše, lakote in poplave, zakaj bi jih zdaj zmotil kamen iz vesolja. In če to prenesemo v COVID krizo, lahko rečemo, da je vse res. Ker je znanost puhla, nedorečene, ker jo je prevzela politika in ji gre zgolj za dobiček, ljudje dogodkov in navodil več ne jemljemo resno in jih tudi več ne bomo jemali resno. Kabala je sedaj v veliki težavi, razen če vsakega posameznika, ki se ne strinja s sistemskimi navodili prime in fizično prisili v ukazana neznanstvena dejanja, kot je na primer cepljenje.

Trumpovska predsednica Orlean (Meryl Streep) iz filma (režirali so ga levičarji kot avtorji agende!) se tako zgane šele, ko ji afera pokvari rejtinge. Za nameček pa to naredi tako, kot so naredili državniki na podnebni konferenci v Glasgowu – v zadnjem momentu požre besedo.

Američani v vesolje sprva resda pošljejo odpravo, ki naj bi komet razstrelila, a jo nato kmalu po vzletu obrnejo nazaj. Zakaj? Ker, pač – zaradi dobičkov in neoliberalnega kapitalizma, ki mu za človeka ali človeštvo ni mar. V prevodu: komet je poln dragocenih kovin in mineralov. Nov načrt? S pomočjo zasebnega podjetja ga bodo razstrelili na manjše dele, te pa nato pustili, da strmoglavijo na Zemljo. Štekate?

To je ultimativni trickle-down, to je monetizacija apokalipse. To je posel vseh poslov, to je plima, ki bo končno odplaknila revščino, socialno nepravičnost in celo problem krčenja biotske raznovrstnosti. Potem pa bo res vsega toliko, da bo dovolj za vse, poslušamo na sestanku ameriške administracije ...

Krasen primer je pokazan v liku Petra Isherwella, kot lastnika in direktorja Telekomovega podjetja po imenu DASH (ki se čez ves film pretirano izpostavlja in reklamira!) vidi biznis tam, kjer drugi vidijo konec sveta. V filmu se javnost zaradi tega polarizira tako, kot so polarizirani slovenski volilci. Eni kričijo »glej komunista«, drugi »glej fašista«, eni pravijo »glejte gor«, drugi »ne glej gor«.

Podobno so v filmu razdeljena so tudi družbena omrežja, ki jih spretno vključuje vedno odlična montaža Hanka Corwina, sicer McKayjevega stalnega sodelavca. Eni pozivajo k razumu, drugi širijo skepticizem, eni čestitajo Bidnu, drugi pravijo, da so bile volitve ukradene, na naslovnicah časopisja pa se slikajo naslovi tipa »Konec je blizu – ali odpade Super Bowl?«. Manjka samo še Grimsova pravljica o izumrlem črnem panterju.

Ja, film Don't Look Up je tako rekoč popoln kolaž absurdnosti aktualnega podnebno-političnega boja, aktualen podnebno-politični boj pa je na drugi strani tako absurden, da bi McKayjevo igrano celovečerno satiro na trenutke zlahka zamenjali za dokumentarni film, v katerem se je "naključno" znašla plejada hollywoodskih zvezdnikov.

Kar pa seveda ni naključno, če se ozremo na ozadje vloge glavnega igralca. DiCaprio je izrazil upanje, da bo film sprožil pogovore, kar bo prisililo zasebni sektor in pristojne k obsežnim spremembam. Ob tem je priznal, da ni preveč optimističen glede sposobnosti človeštva, da reši podnebno krizo, še posebej po vrnitvi iz Glasgowa in tam sprejetih zavezah, ki jih “lahko spremeni naslednja podivjana administracija”. Globalni dogovor, ki ga je skoraj 200 držav doseglo po dveh tednih mučnih pogajanj, je sicer razočaral pravo stroko.

Planet ima na voljo “omejeno količino časa in v tem času bi se morale zgoditi velike stvari hitro,” je dejal DiCaprio in opozoril: “Če ne bomo ničesar storili, poznamo izid. Vemo, kakšen bo.” Zato še naprej aktivno promovira Agendo 2030 Združenih narodov in Svetovnega gospodarskega foruma kot programirani in pravi Hollywoodski igralci to znajo! Vabljeni k ogledu.

POJASNILO IZRAZOV OZNAČENIH V FILMSKI NASLOVNICI "Don't Look UP" ali "Ne glej v nebo":

STULTIFIKACIJA: PONEUMLJANJE
V latinščini izraz zapišemo 'stultificatio' in pomeni poneumljanje. V Slovenščini beseda stultifikacija označuje 'postopek' poneumljanja ali načrtno in namensko zmanjševanja intelektualnih sposobnosti otrok, prebivalstva in državljanov z namenom cenejšega političnega vodenja.

STRATIFIKACIJA: RAZVRŠČANJE
Stratifikacija (stratificatio) se nanaša na proces ali rezultat razvrščanja ali delitve nečesa v različne plasti, ravni ali kategorije na podlagi določenih meril ali značilnosti. Ta koncept se pogosto uporablja na različnih področjih, kot so sociologija, ekonomija, geologija, biologija in statistika.

RE:STRATIFIKACIJA: PREOBLIKOVANJE
Pomeni preoblikovanje družbenih razredov, hierarhij in razlik med ljudmi v družbi. Restratifikacija se lahko zgodi zaradi političnih, ekonomskih, socialnih ali kulturnih sprememb, ki vplivajo na porazdelitev moči, bogastva in statusa v družbi. Ta proces lahko povzroči premeščanje posameznikov ali skupin v družbeni hierarhiji, spreminjanje socialnih vlog in ustvarjanje novih razlik in neenakosti med ljudmi.